Kaj je limbični sistem in kakšna je njegova vloga?

 

     Limbični sistem je del možganov, ki deluje kot funkcionalna enota. Imenuje se tudi »paleomamalian brain« ali prasesalski možgani. Ima pomembno vlogo v čustvenem doživljanju in oblikovanju vedenjskih vzorcev. Večina živih bitij, ki imajo razvit limbični sistem izkazuje prirojene instinktivne sposobnosti prepoznavanja nevarnosti, prostorske orientacije, ustrojen mehanizem strahu, bega ali bojevitosti. Osupljiv primer neverjetnih instinktivnih reakcij komaj izvaljenega legvana v boju za preživetje prikazuje dokumentarni film National Geographic ( https://www.youtube.com/watch?v=Rv9hn4IGofM ). Limbični sistem v stanju čustvene preobremenjenosti povsem izključi učinek razumskih odločitev ali racionalne interpretacije. V teh stanjih se osebe vedejo povsem nagonsko saj imajo občutek življenjske ogroženosti.

 

Kakšno vlogo ima limbični sistem v razvoju osebnosti pri otrocih?

 

Rezultat iskanja slik za limbic system

 Emotivna podlaga je osnova interakcij med vrstniki. Aktivnost limbičnega sistem je posebej izrazita v otroštvu in se izkazuje v igri  ter kasneje v adolescenci ko se močna čustvena aktivnost ponovno obudi pod delovanjem spolnih hormonov (slika). Vedenjski vzorci otrok so emotivno naravnani in imajo dedno osnovo. Kadar intuitivni vzorec, ki se izkazuje pri otroku naleti na neodobravanje okolice izzove v otroku občutek nesigurnosti in strahu. Tak otrok ne razume zakaj se okolica odziva nastrojeno in ne more vplivati na lastna vedenjska odstopanja ker tudi ne ve kako. Kadar je  konflikt z okolico prisoten dalj časa se razvije občutek odrinjenosti z nizko samozavestjo in depresivnim razpoloženjem. Močna čustvena komponenta onemogoča napredek višjih miselnih funkcij in znižuje učne sposobnosti. Tak otrok je ujet v začaranem krogu  negativnega odziva okolice, slabega učnega uspeha ter povišane limbične (amigdalske) aktivnosti, ki v otroku izzove občutek kroničnega strahu. Občutek strahu je nadalje povezan s povišanimi vrednostmi hormona KORTIZOL, ki ga imenujemo tudi stresni hormon. Kortizol ima številne negativne učinke, ki delujejo na presnovo, imunološki odziv, prehrambene navade in kožne spremembe. Visoke vrednosti kortizola imajo negativni učinek na delovanje ščitničnih hormonov, ki so izjemno pomembni za razvoj miselnih funkcij, rasti in presnove. Trajni učniki strahu povzročijo trajne posledice v razvoju otroka in poglabljajo razdor med čustvenim doživljanjem otroka in zunanjimi vplivi okolice, družbe in družine.

 

 

 

 

Kako deluje limbični sistem in kakšne so posledice motenj v delovanju limbičnega sistema?

 

Limbični sistem sestavljajo amigdali, ki so pomembni za čustven odziv in strah, hipokampus, ki predstavlja center za kratkoročni spomin, talamus in hipotalamus, ki sodelujeta v hormonski homeostazi. Odstopanja v delovanju posameznih enot imajo izrazit učinek na miselne sposobnosti, vedenjske vzorce in samozavest pri otroku.

Delovanje limbičnega sistema najlažje ponazorimo z delovanjem avtomobilskega menjalnika. Kadar ima voznik občutek »intuicijo« za vožnjo in ima avtomobil avtomatski menjalnik je vožnja z avtomobilom povsem lagodna in neobremenjena. Povsem drugačen je vtis kadar voznik nima občutka za vožnjo, prehitro dodaja plin, prenaglo zavira »strah«, ima izkrivljen občutek za prostor ali pokvarjen menjalnik. Tak voznik je v prometu moteč, ostali udeleženci v prometu ga obsojajo. Ker ne razume kaj dela narobe bo tak voznik hitro obupal saj mu vožnja predstavlja stres. Motnje v delovanju limbičnega sistema si lahko ponazorimo s pokvarjenim avtomatskim menjalnikom. Tak avtomobil se bo v prometu odzival neobičajno. V kolikor nam uspe prepoznati napako v menjalniku »neprimeren vedenjski vzorec« je mogoče vožnjo prilagoditi. To nam uspe z uporabo sklopke »razum« in ročnega menjalnika. Vožnja z avtomobilom bo tako ponovno prijetnejša.

Prepoznati motnjo v delovanju limbičnega sistema in jo  prilagoditi okolici na sprejemljiv način je cilj obravnave v sklopu urbane bioresonančne avtorefleksije. Pri otrocih je povrnitev samozavesti mogoča z multidisciplinarnim pristopom, bioresonančno obravnavo, ciljanim protistresnim delovanjem ter spodbujanjem ščitnične aktivnosti. Izboljšanje hormonske homeostaze je pogoj za prekinitev začaranega kroga čustvene potrtosti. Učinek ščitničnih hormonov lahko ponazorimo z učinkom motornega olja, ki izboljšuje splošno delovanje in učinkovitost motorja.

 Disleksija je v osnovi motnja v prostorski percepciji, ki se odraža v prepoznavanju vrstnega reda in položaju črk. Tudi ta motnja izhaja iz limbičnega sistema za prostorsko zaznavanje.  Disleksija povzroča hude težave pri razumevanju teksta in koncentracije pri učenju. Otroci s tovrstno motnjo ne dosegajo zadostne učne samostojnosti ter zaostajajo v abstraktnem in kognitivnem razmišljanju.

 Pri obravnavi otrok z disleksijo smo razvili koncept izboljšanja bralnih sposobnosti s tehničnimi pripomočki. Na ta način zmanjšamo stres, ki nastane pri sledenju črk in besed ter pospešimo hitrost branja. Način branja, ki ga dislektični otroci osvojijo s posebnimi bralnimi tehnikami se razlikuje od bralnih lastnosti pri nedislektikih vendar je mogoče doseči hitrosti, ki presegajo bralne kapacitete nedislektikov. Pomembno je, da se zavedamo cilja, ki ga želimo doseči in truda, ki ga je potrebno vložiti.


Povejte nam kaj mislite

%d bloggers like this: